Zapisi enega Janeza

Današnjega dne nisem preživel samo na grobovih. Dopoldan sva šla na sprehod proti sv. Mohorju. “Bleščeč dan” bi rekel Kugy in prekrasne jesenske barve.

Danes sem imel namen kositi travo, pa mi  jo je zmočil dež. Ko se je posušila in sem se ravno pripravljal na košnjo, je še enkrat pričelo deževati, kljub skoraj jasnemu nebu. Na nebu sta se prikazali mavrici.

Da ne bi šel popoldan v nič, sem hitro stekel na balkon in poškljocal nekaj slik.

  Zdaj vem, kje je zakopan zaklad.  

Mnogo let je samotno stala v kotu. Potem je pa kar naenkrat vzcvetela.

Letos je pokazala barve prav na prvi pomladni dan.

Na parkirišču gradu Kromberk sva naletela na vrv, ki se je sama premikala.

Ko sva jo bolje pregledala, sva videla, da so to gosenice, ki se selijo. Slepo so sledile svojemu predhodniku.

Varnostne razdalje niso upoštevale, res pa je, da niso šle prehitro.

Kolona gosenic je bila dolga kake tri metre. Mislim, da so to gosenice borovega prelca.

Kljub temu, da so škodljive, sem previdno peljal mimo njih.

Mislil sem, da ti dve zemljepisni imeni malokdo pozna. Glede na obisk ta konec tedna, sem se motil. Zlasti na Pecolu je bilo v soboto veliko ljudi iz vseh treh držav.

Vreme je bilo res prekrasno, smuka pa zaradi predirajoče se skorje zelo zelo slaba. Tudi za en zavoj nisi vedel, kako se bo izteklo.

Danes sva bila z Lukom pod Palcem.

Smuka je bila zelo dobra, če bi bilo še snega malo več, bi bilo še bolje. Veselje je malo motila megla v spodnjem delu.

Več pa na moji spletni strani.