Severna Španija - od Baskije do Galicije 3.del
Na predvečer delavskega praznika smo v kraju Miranda del Ebro naleteli na protest delavcev, ki so jim zapirali tovarno. Gospodarska kriza se pozna tudi v Španiji.
Protestni shod delavcev
V prazničnem jutru smo se sprehodili po upravnem središču pokrajine Baskije Vitorii - Gasteiz. Mesto je bilo ob desetih zjutraj še skoraj izumrlo. Ko smo stopili iz avtobusa, je močno deževalo, ko pa smo prišli na glavni trgu, je bilo nebo brez oblačka. Ogledali smo si spomenik v čast bitki pri Vitorii, kjer je lord Nelson leta 1813 premagal Francoze.
Vitoria - Gasteiz upravno središče Baskije
Leta 1980 je mesto po sklepu baskovskega parlamenta postalo prestolnica Baskije. Sprehodili smo se po prijetnem mestu, ki se je počasi pričelo prebujati. Po neki anketi je Vitoria mesto, v katerem bi Španci najraje živeli.
Vitoria - Gasteiz Parlament
Tudi nas je navdušilo urejeno, mirno mesto, polno zelenja. Žal smo bilu tu le malo časa, saj smo nadaljevali našo pot proti San Sebastianu.
San Sebastian - Donostia je turistično mesto znano po filmskem in jazz festivalu. V času I. svetovne vojne je bilo zbirališče znanih oseb, kot so Maurice Ravel, Lev Trotzky, Mata Hari …
Plaža v San Sebastianu
Mesto s skoraj 200.000 prebivalci leži v zalivu s prekrasno peščeno plažo, ob kateri so mondeni hoteli.
Ulice v centru mesta so bile polne ljudi. Naš strah, da bodo za prvi maj trgovine zaprte, je bil odveč. Trgovinice so bile v glavnem odprte, bifeji so bili polni.
Po baskovsko se tapasom reče pinxtos
V severnem delu Španije je značilno, da imajo tapase oziroma po baskovsko pinxtose razstavljene po točilni mizi. Ob pijači se običajno vzame prigrizek. Še eno posebnost sva videla v sicer zelo čistih krajih. Serviete, zobotrebce in koščice še tako lepo oblečene dame in gospodje brez kančka sramu vržejo pod pult.
Tudi sladicam se je nemogoče upreti
Ne samo prigrizki, tudi slaščice so bile tako okusne, da sva morala večkrat zaviti v eno izmed slaščičarn. Nekatere trgovine so bile prava paša za oči.
Prespali smo v hotelu tik ob francoski meji. Če ne bi deževalo, bi šli lahko zvečer na sprehod v Francijo.
Naslednje jutro smo se odpeljali proti Bilbau. Vmes smo obiskali Gerniko, mestece znano iz španske državljanske vojne, zdaj še bolj zano po slavni Picasovi sliki.
Hrast v Gerniki
V Gerniki je bil sedež baskovskega parlamenta. Za Baske je posebej pomemben hrast, ki raste pred zgradbo parlamenta. Prvega so posadili leta 1512. Ko je drevo umrlo, so ga nadomestili z rastlino, ki so jo vzgojili iz starega drevesa.
Keramična Gernika, original je še vedno v Madridu
Bombardiranje mesteca je bilo povod, da je Picasso za svetovno razstavo v Parizu naslikal to sliko. Po številnih peripetijah je slika zdaj razstavljena v Madridu. Mnogi menijo, da bi morala biti razstavljena v Guernici. Zdaj si tu lahko ogledamo le njeno kopijo na keramičnih ploščicah.
Guggenheimov muzej v Bilbau
Največja znamenitost Bilbaa je zagotovo Guggenheimov muzej sodobne umetnosti.
Cvetlični kužek
Morda smo imeli za ogled malo premalo časa, so me pa moderne instalacije zelo impresionirale. Že sama zgradba v obliki ladje, oblečena v titanovo pločevino, je veličastna.
Pajek in ladja iz titana
Ob bregu reke Nervion smo se sprehodili do mestnega jedra, kjer smo imeli čas za kosilo. Tudi tu je v uličicah polno trgovinic in lokalčkov s prigrizki. Mi je bilo pa vzdušje v San Sebastianu bolj všeč.
Center Bilbaa popoldan, kako je šele zvečer?
Na koncu smo bili spet na letališču. Poslovili smo se od vodičke Ksenije, ki je odšla k novi skupini na Portugalsko, mi pa na dolgo pot najprej na pivo v Frankfurt, potem pa v Benetke.
Na avtobusu, ki nas je iz Benetk peljal domov, smo že kovali načrte za prihodnje leto.
