Begunjščica
Za nedeljski izlet v hribe smo se toliko časa dogovarjali, da sem nazadnje ostal sam. Ko sem razmišljal, kam naj grem, sem se odločil za tržiški konec. Lani sem šel na Begunjščico z juga. Tokrat sem se odločil, da se povzpnem nanjo s severne strani, saj v kopnem tod že dolgo nisem hodil.
Jutro nad Ljubeljem
Na parkirišču je že bilo nekaj ljudi. Z nekom, ki je bil namenjen na Vrtačo, sva skupaj začela hoditi v hrib. Kmalu sem ugotovil, da je prehiter zame. Pustil sem ga naprej in sam užival v prelepem jutru, ki se je prebujalo v jesenskih barvah.
Na Možeh
Pri koči na Zelenici je že bilo nekaj planincev. Vsi so bili namenjeni proti Vrtači, ki se je lepo svetila v prvih sončnih žarkih. V senco Begunjščice pa razen mene ni šel nihče.
Suho ruševje in Vrtača
Morda so bili ravno zaradi sence pogledi na ožarjene macesne toliko lepši. Le svetlomer fotoaparata ni vedno hotel razumeti tako kontrastne svetlobe.
Pogled na Deželo
Ko sem prišel čez rob, se je prikazal Triglav. Nad Blejskim jezerom je lebdel balon. Megla je segala skoraj do Nakla.
Pogled proti Grintovcem
Na soncu je bilo prijetno toplo. Mrzel veter, ki je včasih zapihal čez greben, me je spomnil, da smo že sredi jeseni. Pred tednom so bile na Vrtaškem Slemenu čisto drugačne razmere.
Obnovljena pot proti vrhu
Pot, ki vodi od Robleka proti vrhu, so že skoraj v celoti obnovili. Nič več ni bilo treba gledati, po kateri od številnih stezic boš hodil.
Vedno lačne kavke
Na vrhu so me pozdravile kavke. Navajene ljudi so mi jedle skoraj iz roke. Mimogrede sem jim zmetal polovico malice. Ko je kruha zmanjkalo, so nehvaležnice takoj odletele proti skupini planincev, ki so ravno prišli in odpirali nahrbtnike.
Greben Begunjščice
Zaradi lepega dne se nisem spustil po Šentanskem plazu, kot sem prvotno načrtoval. Raje sem nadaljeval po grebenu proti Begunjski Vrtači. Pod vrhom sem se spustil po tisti strmi poti proti planini Prevala. Ko sem gledal na planino, sem videl, da so vse klopi zasedene. V grlu sem že začutil okus po pivu. Ko sem prišel do planšarije, sem razočaran ugotovil, da ni odprta.
vhod v Bornova tunela
Namesto piva sem popil še zadnje kaplje iz čutare in odhitel proti Ljubelju. Da se hitenje ne splača, sem ugotovil v Bornovem tunelu. Ni se mi dalo vleči svetilke iz nahrbtnika. Pot skozi tunel se mi je zdela gladka, zato sem šel precej hitro. Skozi prvega je šlo v redu, nekaj metrov pred koncem drugega je pa stopnica, na kateri sem se spotaknil in pogrnil po tleh, da sem videl vse zvezde.
Kljub odrgnini na dlani in kolenu je bil za mano še en lep dan.
15.10.2008 ob 08:53
Ne seri! Zadnjič je eden z Begunščice dol padel
15.10.2008 ob 09:08
Lep pohod. Koliko traja tak pohod?
15.10.2008 ob 09:24
tatjana
Vedno me kdo navduši, a potem traja in traja, da se kam odpravim. A problem je, da ni prave družbe. Sicer je pa čisto v redu, da greš včasih tudi sam kam. Kakšna škoda, da so koče ob tako lepih vremenih zaprte.
15.10.2008 ob 09:26
Isto nedeljo, ko se je Janez povzpel na Begunjščico, sem se sam vzpel samo do Zelenice. Bilo je prekrasno, eden letošnjih najlepših dni, saj je bilo jasno in ne prevroče. Škoda ker na Prevali ni bilo odprto(ni več krav), drugače pa je to resnično ena lepših krožnih poti iz Ljubelja. Pot je varna, seveda, če se kot pohodnik normalno obnašaš in če alko ni tvoj gospodar. Naslednjo nedeljo(če bo lepo vreme), grem zagotovo tudi sam na to pot!
15.10.2008 ob 09:27
Tatjan, greva skupaj?
15.10.2008 ob 09:28
Tatjana, ne Tatjan
15.10.2008 ob 09:30
Zelo lepo. vendar kar naporno, bila sem pred enim mesecem, v dolini je bila megla, na vrhu pa zelo močno sonce.
Pohod je zahteven, ni za začetnike.
15.10.2008 ob 09:33
Zame pri 56 z malo kondicije z Prevale 3 ure
15.10.2008 ob 10:12
Lep zapis. In nova ideja zame
Še nisem šel po severni gor. To greš po smučišću in potem zaviješ levo?
15.10.2008 ob 11:08
Po tej poti sem šel lansko poletje julija, ko je precej žgalo sonce in je bilo tudi zelo vroče. Zavil sem tudi do Robleka, potem pa nazaj gor proti vrhu(v vročini odsvetujem), kjer je močno pihalo. Na vrhu je bil samo starejši možakar, ki je slikal panoramo in zanimivo, sem ga letos točno po enem letu srečal na Vrtači. Drugače pa je pot z vrha po grebenu proti Prevali prav zoprna in se vleče in vleče. Pa še nevarna zna biti, če je slučajno po dežju. Takrat jo odsvetujem. Če ti zdrsne… se ustaviš 100 ali 200 m nižje. Previdno. Drugače pa lepa tura, mislim, da sem skupaj hodil okrog 7 ur. No, varen korak vsem, ki se odpravljate na to pot.
15.10.2008 ob 11:08
Hej!
Čudovito, tega pa še nismo hodili, no upam da bo tudi to enkrat prišlo na vrsto,Srečno!
15.10.2008 ob 20:25
Pot je opisana kot “delno zahtevna”. Na severni strani je nekaj mest zavarovanih z jeklenico. Največ previdnosti pa terja spust proti planini Pravala. Tu se strinjam z Gojzerjem. Za tiste, ki niso tako izurjeni, priporočam pot mimo vrha, do Robleka in od tam po prečni poti do planine Prevala. V obeh primerih je to celodnevna tura, ki po časih na kažipotih traja dobrih 7 ur.
16.10.2008 ob 12:41
super pot, lepe slike…
to pot sva prehodila spomladi, je tudi lepo, ker je B. sploh znana kot botanični vrt…
na Prevalo dol je pa obup
a je zdaj odprta?
7.11.2008 ob 06:06
Ojebela. Samo za takele slikce se pa splača tudi v hrib lezt.