V soboto so napovedovali lepše vreme v Karavankah, zato sva se z Bojanom odločila, da greva na Veliki vrh v Košuti. Gor sva nameravala po plezalni poti s severa, sestopila pa naj bi na južno stran. En avto sva zaradi tega pustila pod Matizovcem, z drugim sva se zapeljala proti Ljubelju. Do planine Korošica sva šla po lovski stezi, ki jo od nedavna preseka na novo narejena vlaka.
Blatna vlaka
Sveže rane v naravo so naju spravile v slabo voljo. Kar nekaj časa bo trajalo, da se bodo zacelile. Tudi od napovedanega lepega vremena ni bilo nič. Nad vrhovi so se zgrinjale megle, ki so se spuščale vse nižje. Na planini se je še pasla živina. Med hojo proti sedlu sva se spomnila Andreja, s katerim smo pred dvema letoma še skupaj smučali.
Najin cilj v megli
Na sedlu naju je pozdravil veter. Hitro sva oblekla topla oblačila. Ko sva šla proti vstopu v steno, naju je zanašalo, kot da bi se ga pošteno napila.
Vstop v steno
Skale in varovala so bila vlažna in spolzka. Na srečo pot poteka v zavetrju. Ko pa si prišel na odprto, si bil kar vesel, da si se prijel za jeklenico, da te ni zamajal sunek vetra in vrgel v globino. Ko sva zajemala sapo, sva gledala, s kakšno hitrostjo je veter gnal megle čez sedlo.
Veter in megla na sedlu
Plezalen del je bil hitro za nama. Po svoje sem bil vesel, da sem zaradi megle zamudil nekaj globokih pogledov v dolino.
Najtežje je za nama
Naprej je bila pot lažja. Peščeni drobir na poti je še vedno zahteval previdnost na vsakem koraku. Sedlo je bilo vse niže, le vrh se nikakor ni hotel pokazati iz megle.
Sedlo je globoko spodaj
Ko sva prišla do sence, za katero sva mislila, da je vrh, se je nad njim iz megle pojavila nova. Ko sva ga končno dosegla, si nisva privoščila dolgega počitka. Samo vpisala sva se v knjigo, potem sva jo hitro mahnila v dolino.
Na vrhu ni bilo prijazno
Pot proti Kofcam se je v megli strašno vlekla. Ko sva pričela srečevati prve planince, ki so s Kofc v kratkih rokavih hiteli proti vrhu iskat sonce, sva bila že nizko.
Kofce
Pri koči je bilo veliko ljudi, še več je bilo pa gobarjev v gozdu pod njo.
Kljub megli in vetru je bila za nama še ena lepa tura. “Za dušo” je rekel Bojan, ko sva pri Ankeletu potem naredila “analizo“.
