Zapisi enega Janeza

Prvomajske praznike že nekaj let preživljava na ekskurzijah Geografskega društva Gorenjske. Letos smo obiskali Romunijo. O tej državi sem vedel le to, da je veliko pretrpela pod komunističnim režimom in da je, kljub revščini in nerazvitosti,  januarja 2007 postala članica evropske skupnosti. Geografsko se razteza od roba Panonske nižine, prek južnega dela Karpatov, do izliva Donave v Črno morje. O ljudeh pa, razen ciganov, goljufov s karticami in skupine ubogih planincev, ki sem jih videl nad Pokljuko, nisem vedel skoraj nič.

V Bukarešto, glavno mesto Romunije, smo prileteli z letalom. Na letališču nas je že čakal avtobus, s katerim smo nato nadaljevali našo pot. Predmestja z modernimi obrtnimi conami so počasi zamenjala naselja s hiškami obdanimi z visokimi ograjami. Nekateri vrtovi ob hiškah so bili lepo urejeni, še več jih je bilo strašno razmetanih. Taka slika se je potem kazala skozi vsa naselja romunskega podeželja.

Ko so naselja zamenjala polja, smo sredi njiv zagledali prve naftne vrtine. V mestu Ploesti je bilo polno rafinerij in termoelektrarn. Cesta, ki je bila kratek čas štiripasovnica, se je pričela dvigati proti obronkom Karpatov. Promet je bil v nedeljskem popoldnevu gost, za nekatere je bil to konec velikonočnih praznikov¹. Prvi postanek smo imeli v zimskošportnem središču Sinai, kjer smo zmenjali denar. Večerjali smo v vinski kleti, kjer pridelujejo peneče vino.

 

Po okusni večerji in pokušini vina smo že v trdi temi prišli do našega hotela v Poiani Brasov. Lep hotel je bil zaradi praznikov poln novopečenih romunskih bogatašev. Toliko prestižnih avtomobilov še nisem videl na enem mestu. Prej sem mislil, da so v Romuniji sami reveži, zdaj pa vem, da so tam nekateri še temeljiteje izkoristili prehodno obdobje, kot pri nas.

 

 

V sončnem jutru smo se spustili proti mestu Brasov, ki se ponaša z lepo ogranjenim starim mestnim jedrom, s številnimi cerkvami in lepo mestno hišo.  Na rezgledišče nad mestom vodi vzpenjača.

Pričakoval sem, da bodo izložbe izgledale bolj socialistično, vendar so bile trgovine dobro založene. Tudi cene so evropske,  le kupcev je bilo najbrž zaradi zgodnje ure bolj malo².

 

Grad Bran so uporabili za snemanje filma o grofu Drakuli. Legendo o krutem romunskem junaku Vladu Tepesu je Bram Stoker uporabil v svojem romanu. Ko so kasneje posneli še nekaj uspešnih filmov, je grof Drakula ponesel ime Transilvanije in s tem Romunije v svet.  Za ogled gradu, kjer sicer Drakula nikoli ni živel, je bila velika gneča. Pod gradom pa so bile stojnice z obilico kiča.

Ko smo nadaljevali pot proti mestu Sibiu, smo naleteli na vaški semenj. Za vas je bil to velik dogodek. Vsi so prišli pražnje oblečeni. Poleg živine so prodajali vso mogočo kramo: rože, vijake, rabljene čevlje in izdelke iz krzna. Seveda so pekli debele romunske čevapčiče in prodajali pivo. Tu smo prvič opazili, kako ogromne so razlike med mestom in podeželjem.

 

Sibiu je bil leta 2007 kulturna prestolnica Evrope. Mesto se ponaša s številnimi cerkvami, starim železnim mostom ter ohranjenim obrambnim obzidjem.

 

V bližnji vasi Sibiel so nas domačini pričakali v narodnih nošah. Jezdeci na konjih so nas popeljali do dveh kmetij, kjer smo imeli večerjo.

Navajeni naših in avstrijskih “kmečkih turizmov” smo bili prijetno presenečeni, ko so nas povabili v hiške, velike kot zidanice na Kozjanskem, in nam v kuhinjah, vežah in spalnicah postregli z okusnimi domačimi siri, na zraku sušeno slanino, polento in sarmami.  Ob tem pa so nam nazdravili s palinko³in vinom.

Spet je bila noč, ko smo prišli v Sighisoaro, rojstno mesto Vlada Tepesa. Spali smo v več sto let stari hiši, preurejeni v hotel. Večer smo zaključili v rojstni hiši grofa Drakule. Bili smo edini gostje. Ko se je ura bližala polnoči, smo samo čakali, kdaj se nam bo pridružil grof Drakula.

Nadaljevanje sledi … 

Neučakani si ga lahko ogledajo pri meni.

1. Pravoslavna velika noč je bila letos zadnji teden v aprilu. [↩]
2. Učitelj z 10 leti delovne dobe zasluži na mesec 250 €. [↩]
3. domače žganje [↩]

Objavljeno dne 22.05.2008 ob 07:04 Zapisano pod: Potovanja. Vse odgovore na ta vnos lahko spremljate preko RSS 2.0 vir. Lahko pustite komentar, ali trackback iz vaše lastne strani.