Zapisi enega Janeza

Ko pri nas zmanjka snega, ga ponavadi poiščemo v Avstriji. Tudi letos smo komaj čakali, da odprejo gorsko cesto v dolini Malte. Prve novice od tam so bile zelo slabe, saj je tudi tam sneg precej pobralo. Pa še vremenska napoved je bila bolj klavrna.  Vseeno smo šli, če ne bomo smučali, bomo šli pa vsaj na pivo, smo si rekli.

Prvi pogled na gola pobočja je bil precej strašljiv. Edina tolažba je bilo vreme, saj so se oblaki pričeli trgati.  Smuči smo dali na nahrbtnike in se odpravili proti našemu cilju. Telovadba v pancerjih po mokrih granitnih skalah je zanimiva. Mislim, da celo sezono na smučeh nisem tolikokrat padel, kot danes preden sem prišel do snega. Nad prelomnico sva z Lukom nataknila smuči, Bojan in Rado sta nama ušla naprej. Sneg je postajal vse bolj pomrznjen, občasno je zapihalo, pa še kakšna megla se je pripodila.

Na sedlu se nismo dolgo mudili, je bilo preveč hladno. Srečali smo še nekaj Slovencev. Vsaj dva od teh pik na sliki sem srečal lani na Ankoglu. Smuka je bila na začetku zanimiva. Skorja se je včasih predirala, tako da nikoli nisi vedel kako boš zaključil zavoj. Nižje je bil pa sneg južen, je bila pa smuka skoraj odlična.

Z nekajkratnim snemanjem smuči, smo se pripeljali presenetljivo daleč, samo nekaj minut smo imeli še do avtomobila.

Na žalost se je nad izpraznjeno jezero elektrarne spustila megla, tako da ga nisem fotografiral.

Na poti domov je sledila še obvezna analiza smuke ob pivu.

Objavljeno dne 13.05.2007 ob 20:48 Zapisano pod: Smučanje. Vse odgovore na ta vnos lahko spremljate preko RSS 2.0 vir. Lahko pustite komentar, ali trackback iz vaše lastne strani.