Arhiv za December, 2006

Tolarju v slovo

31.12.2006

Money turns the world arround

Še nekaj ur, pa boš tudi ti del zgodovine. 

Grmada in Tošč

28.12.2006

Holesterol zadnjih praznikov sva šla kurit na Polhograjsko Grmado in Tošč.

Polhograjska Grmada

Štartala sva na Katarini in imela lep dan.

Proti Grintovcem

Na vrhu Tošča naju je pričakala okrašena novoletna jelka.

 Novoletna jelka

Pa brez skrbi, tisti ki jo je postavil, bo po novem letu zagotovo pospravil za sabo in še za kom.

Več o prejšnjih izletih pa na moji domači strani.

Božiček je mimo, pozdravljen Dedek Mraz

25.12.2006

V času, ko sta dva od treh dobrih mož že opravila svoje poslanstvo, bi bilo potrebno razmisliti o tretjem, zadnje čase kar malo zapostavljenem očancu.

Zadnja leta je preživljal hude čase. V neizprosnem ideološkem in razrednem boju so ga označevali kot Rusa, stalinista, komunista (pa je božiček bistveno bolj rdeč od njega).

Pri meni je Dedek Mraz od vseh treh najbolj pri srcu. Ne samo zaradi otroških spominov, ko sem z velikimi otroškimi očmi zrl v njegovo kučmo in mi je dal slikanico o Petru Panu, temveč predvsem zaradi tega, ker je najbolj naš.

Odkar živimo v lastni državi, slovenci obupno iščemo nam lastne simbole, s katerimi bi se lahko pokazali pred svetom. Ker smo majhni in ker smo v zgodovini bili vedno na prepihu, so samo nam lastne stvari redke. S kranjsko klobaso in cvičkom nismo imeli problemov, lipicanci in potica so pa že vprašljivi. Zato bi bilo dobro razmisliti o Dedku Mrazu, ki je s tako podobo, kot jo ima pri nas, samo slovenski.

Kako je Dedek Mraz nastajal, mi je malo znano. Občutek pa imam, da je bil za tiste čase prvovrsten projekt izdelave celostne podobe. Po njem bi se lahko zgledoval marsikateri oblikovalec, tudi zadnji oblikovalci znaka za tretji obisk krvodajalske akcije.

Kaj naj še rečem?

Dragi Dedek Mraz! Prinesi mi …  Aja, to je pa že nov post. 

Raketa pod kozolcem

24.12.2006

Raketa pod kozolcem

Kakorkoli boste že to delali, delajte to varno!

Začelo se je

23.12.2006

“S’m na bab ležou, pa skoz lukno u zadnco gledov”, je slavni izrek Joža Čopa.

Na začetku sezone je Dovška Baba obvezen cilj. Ko sva jo danes obiskala z Bojanom, se je kopala v soncu. Snega je na vrhu dovolj, po cesti je pa včasih hudo zaropotalo pod smučmi. Še dobro da so nove smuči ostale doma. 

Še nekaj slik za pokušino, več bo pa kmalu na moji spletni strani.

 DBJutro

Dovška babaProti vrhu